Domov Potepanja  Dogodki Avtokampi Kamere
1. DAN PETEK 10.8.2012 NASLEDNJI DAN

Kočevje - Karlovac - Vojnič - Glina - Dvor - Bosanski Novi (BiH), po preimenovanju "Novigrad"

petek 10.8.2012 sobota 11.8.2012 nedelja 12.8.2012 ponedeljek 13.8.2012 torek 14.8.2012
sreda 15.8.2012 četrtek 16.8.2012 petek 17.8.2012 sobota 18.8.2012 nedelja 19.8.2012
Kočevje - Vinica - Karlovac - Glina - Dvor - Novi Grad (Bosanski Novi - BiH)

petek 10.8.2012 sobota 11.8.2012 nedelja 12.8.2012 ponedeljek 13.8.2012 torek 14.8.2012
sreda 15.8.2012 četrtek 16.8.2012 petek 17.8.2012 sobota 18.8.2012 nedelja 19.8.2012
Takoj po službi sedeva v pripravljen avtodom in se odpeljeva iz Kočevja. Potrobim McLojzku v dolgi vasi, ki se mu tokrat ne da z nami ali pa mu je zadeva postala nezanimiva, morda pa preveč adrenalinska, saj tokrat potujemo v še neobiskane kraje. Okvirni cilj je znan, vsaj za danes. Črtala sva Etno selo Stanišići na meji med Srbijo in BiH, saj bi do njega morala prevoziti skoraj 500 km in vprašanje kdaj bi prispela, vsa ščikana.

Zato sva se odločila za Bosanski Novi, oddaljen cca 200 km od doma.

Peljeva mimo Vinice, Karlovca in zavijave z magistrale kmalu pod Karlovcem levo proti Vojniću in Glini. Do Gline imava še 44 km od odcepa z državne ceste broj 1, ki vodi prek Plitvic proti Dalmaciji. Pri zavijanju je malo cmoka v grlu in Vesna ne pusti dat levega žmigavca ampak saj še ni konec dopusta in na vrsto pride tudi Dalmacija.
Narava je lepa, večinoma tudi ceste, vsaj del poti je cesta lepo obnovljena, na koncu pred mejo pa je precej slaba, posebej prek zadnjih hribov. Na tem manj kot 100 km odseku sva srečala 3 policijske patrulje.

Pred Glino naletiva na vojno obeležje, kjer so razstavili nekaj starega železa.

V Glini imava kar malo telovadbe, saj nikjer ni smerokaza za BiH ali pa npr: Bosanski Novi.

 Tudi navigacija povsem odpove v to smer in me stalno vleče prek Velike Kladuše daleč okoli.

Kot da pri Bosanskem Novem ni mejnega prehoda...

Pogledava po karti "na peš" in ugotoviva, da se morava držati naselja Dvor, do katerega ni več daleč, nekaj prek 30 km čez hribe. Ob cesti je vedno več zapuščenih hiš. Pomislim, kako dobro je, da ni šel Boštjan z nami, saj bi se tu najbrž že obrnil... ali pa tudi ne, saj se je prav izkazal prejšnji mesec, ko je z avtodomom vozil po minskih poljih okoli Srbske vojaške prestolnice Pale.
S potovanja po jugu se nam oglaša tudi posadka Janeza in Laure, ki so v Omišu ujeli v objektiv družino iz Nemčije, ki potuje okoli s staro prikolico, ki sicer ni toliko atrakcja, kot je atrakcija vlečno vozilo...

Številčna družina se tudi ne more vsa namestiti v prikolico ampak spijo kar po sosednjih prtljažnikih...

Taistega smo videli prejšnji mesec, ko je zapuščal kamp Solitudo, potem pa smo ga še prehiteli na Tuđmanovem mostu. Smo mislil, da pelje prikolico na pavšal, spotoma pa še njivo preorat...

Na cesti je precej živali, od krav, koz do ovc, nikjer pa nobenega pastirja. Končno občina Dvor, ki leži ob mejni reki Uni na Hrvaški strani. V bližini se v Uno izliva tudi reka Sana.
Peljeva še mimo Gvozdanskega, kjer na gričku opaziva s soncem obsijano utrdbo, menda gre za neko svetišče hrvaškega junaštva. Skozi precej neugledno naselje Dvor zapeljeva še skozi zadnji ovinek proti reki Uni, kjer na vsaki strani stojijo mejne kontrolne točke.
Brez težav se prebijeva mimo hrvaških policistov, carinika pa sploh ni.

Pripomb nimajo, prijaznost pa jim ni ravno zapisana v genih.

Zapeljeva prek Une v sam center Novi Grada (bivši Bosanski Novi). Tu nas čakajo mejni organi republike Srbske in tudi vsi napisi so že v cirilici.

Policist naju prijazno pozdravi: "Dobra večer Igor in Vesna..." Seveda si je prej ogledal tablico na vetrobranskem steklu z najinimi imeni. Nato je še želel videti stanovanje in izdavil je le: "Topli dom", ko je pokukal skozi vrata v lepo pospravljeno dnevno sobo...

Končno lahko v navigacijo vpišem koordinate, saj smo zdaj v BiH in navigacija je pozabila, da je treba prek Velike Kladuše na parkirišče poleg Une v samem centru mesta Novi Grad.

Za lokacijo me je ogrel stari avtodomarski maček Vojc, ki s svojo Berni potuje po svetu z "Žabco", ki je v bistvu "bratranka" od našega "Miškota", kot včasih rečeva SHARKY-ju. Mislim da je po rodu iz skupine italijanskega proizvajalca SEA, pa še tloris ma podoben, da ne rečem enak.

Torej Vojc je napisal: "Brezskrbno spanje in zjutraj plačilo 1 marke parkirmosjtru" (50 centov).

Kje?

 Bosanski Novi, parkirišče in prenočišče, koordinate in satelitska slika je desno.

 

45.047834,16.373743 

Parkirišče je pred propradlim hotelom, takoj za hotelom pa je reka Una in urejena plaža z lokalom.

Seveda se je, takoj ko sem ustavil avtodom na skoraj praznem parkirišču poleg trafopostaje v mraku, pojavil ves presušen možakar. Odprl sem okno, saj sem mislil, da pobira parkirinino. On pa mi je začel nabijat, če smo iz Bosanskega Novega, on da je iz nekega Otoka in da če mu lahko pomagamo, ker ima v avtu mamo, v rezervoarju pa meglo.

Za trenutek je megla padla tudi pred moje oči in  moral sem se fino skoncentrirati, da ne bi situacijo preveč zapletel in zapacal še preden ugasnem vozilo, saj bi prenočevanje tu lahko postalo vprašljivo.

Vprašal sem ga po imenu in priimku, povedal mi je da je neki Amir Suljadžić, koliko pa potrebuješ, ga vprašam.

20 ali 30 maraka... mi pove. No lepo, si mislim, parkirišče je 1 marko, tebi pa naj dam 30 mark.

Ampak želim si mirno prespati in če gre za humanitarno akcijo bom stisnil zobe in mu nekaj dal, si mislim. Vesna me je gledala, kaj da mi je, njej pa nočem dati za oblekice... hehe.

Preiščem ves avtodom in ne najdem denarnice z bosanskimi markami. Očitno sem jo tako skril pred lopovi, da jo še sam zdaj ne bom našel, a glih sem mislil it na pir.

Amira vprašam, če mu lahko doniram 5 eur, ker nimam mark, vendar se ne strinja. Rekel mi je, da je to premalo in da ne bo mogel natočiti dovolj goriva, noben drug pa mu noče dati niti pare. Presneti klošar, si mislim in mu rečem, poslušaj ali vzameš 5 eur ali nič, odloči se. S težkim srcem je potem vzel 5 eur, s tem da mi je podpisal izjavo, da me letos ne bo več gnjavil. No vsaj obljubil mi je.

Stopiva v lokalček Zeppelin na začetku parkirišča, se vsedeva na teraso in opazujeva okolico, najbolj pa svetleči se avtodom poleg trafopostaje. Naročiva domače Banjalučko malo pivce Nektar po marko in pol.

Prijaznega kelnerja vprašam ali pozna tu kakega tekača maratonca, ki ga omenja Vojc v svojem potopisu, ki da tu nekje peče odlične pleskavice.

Fant se je šel pozanimat v lokal in prišel ven, da ne pozna nobenega Bosanca, ki bi šel hitro peš, pokaže pa nama tam čez kiosk s hitro prehrano nasproti parkirišče, kjer da pečejo najboljše pleskavice v mestu.

Sprehodiva se še malo v mesto in nekaj metrov od tu je polno lokalov, pizzerij in tudi mejni prehod, skozi katerega sva prispela v državo.

Poiščeva še kiosk s hitro hrano, od katerega se tudi vidi najin avtodom.

Pogledam malo bolje in vidim, da mi avtodom daje dimne signale, no ne dimne ampak, da se prižigajo vse utripalke in da fant kliče na pomoč. Namesto hitre prehrane sva dobila preganjavico in hitre noge, v 3 sekundah sva vsak iz svoje strani iz zasede obkolila avtodom, ki je še vedno vsake par sekund škljocnil zaklepanje in vžgal vse štiri žmigavce. Za vsak slučaj sva se najprej skrila za trafopostajo in gledala ali se v avtodomu kaj dogaja in ali že trgajo ven LCD TV, ki ga itak vozimo seboj za balast. Le kje je moja motika, je še siknila Vesna, saj z njo ponavadi obdela lopove po hrbtu.

Stopim do avtodoma in pokljukam. Seveda je zaklenjen, potegnem ključe iz žepa in opa, seveda sem imel v žepu vse ključe mobitel in še kaj in stvari so tiščele na gumb za zaklepanje, svašta.

Torej nič, vse je v redu ampak pleskavice se mi ne da čakati pred kioskom, zato skočim raje po dve veliki pizzi v bližnji lokal seveda v škatli za domov. Dve veliki pizzi 14 mark = 7 EUR

Noč je burna, do treh ponoči še ni niti sekunde miru, zvečer se je namreč parkirišče povsem napolnilo, petek je in ljudje so prišli "u grad". Zapuščen hotel zraven so napolnili brezdomci in ostala mladina in bili so glasni da je kaj.

Tudi s plaže je slišati rajanje in muziko. Ali se bomo zjutraj zbudili živi in v enem kosu pa upam da, no ejga menda ane... oz. skoraj ne dvomim...

petek 10.8.2012 sobota 11.8.2012 nedelja 12.8.2012 ponedeljek 13.8.2012 torek 14.8.2012
sreda 15.8.2012 četrtek 16.8.2012 petek 17.8.2012 sobota 18.8.2012 nedelja 19.8.2012
1. DAN PETEK 10.8.2012 NASLEDNJI DAN

Kočevje - Karlovac - Vojnič - Glina - Dvor - Bosanski Novi (BiH), po preimenovanju "Novigrad"