Domov Potepanja  Dogodki Avtokampi Kamere
Tolminska korita Vikend paket v Kvarnerju 7.9.- 9.9.2012 Polharija 2012
Tokratni vikend začiniva z obiskom Novega mesta in po opravkih se prek Gorjancev prebijeva v Metliko, kjer prestopiva mejo s Hrvaško. Medtem, ko sem pred Planetom Tuš čakal Vesno, sem poklical v kamp Sibinj in od brkota izvedel, da je burja prenehala pihat in da imajo dovolj prostora, tudi na plaži. Določiva smer "za Split", seveda le do Žute Lokve, kjer sestopiva in se spustiva v Senj. Vesno že na avtocesti zalotim, ko gre v hladilnik po mali priček in se mimogrede še preobleče v kratke hlače. Morda bodo v poštev prišle danes tudi kopalke.
V Senju vedno rad pogledam prek škarpe v kamp Škver, tudi danes je lepo zaseden, našla pa bi se tudi kaka parcela v prvem redu... Seveda nama ne paše in nadaljujeva še dobrih 5 km proti severu in ko zagledam polno prvo vrsto na plaži Santorini, mi pade mrak na oči.
Zapeljem kar mimo po magistrali naprej s cmokom v grlu v nekaj km oddaljen naslednji kamp, katerega ime se nikoli ne spomnim, aha Kozica bo. Morda pa je tam kak prvi red si mislim. Receptorka nas spusti z avtodomom na oglede, vendar sva po nekaj minutah spet na magistrali in se vračava v Sibinj.

Zapeljem mimo odprte rampe in v senci sedeči šef Ben pristopi in ves vesel pove, da je prostora dovolj, le v prvi vrsti na plaži ne. Pokaže nam nekaj teras in ko že obupava priteče za nami in pove, da se je zdaj spomnil, da gre en testeninar iz prvega reda zdaj ven in naj se kar zapeljeva na plažo.

Počakava par minut in predzadnja parcela povsem ob morju je naša...

Morje je prijetno hladno, nekaj pod 20 stopinj, oz.

Vesna se je zabrisala v vodo in ni je bilo ven pol ure, tako da sem moral sam očistit ribe, potem pa štrbunk in v zalivu sva bila v vodi sama2.

Med kuho večerje preverim ali lovi kak WI-FI internet, seveda ne, in moram uporabit kar VIP ključek. Vesna se loti odlične priloge, domače špinače na popečenem česnu in krompirček, medtem pa jaz podkurim pod konvekcijsko pečico in tokrat se na mreži poleg dveh oradic znajdeta še dva fileja lososa. Pozor, 30 dag orada le 20 minut na polno, fileji lososa pa se morajo pridružit oradam v pečici v zadnjih 10 minutah.
Ponoči se je burja okrepila in kljub lepemu razgledu na očiščeno nebo, sva se zjutraj odločila za premik. Po ALADINU sem preveril "veter pri tleh" in na Krku naj bi bilo povsem mirno.

Zakurblala sva avtodom in v slabi uri parkirala na Krku v AC Pušča, pesek na plaži in v vodi res ni tako lep, kot v Sibinju, vendar je voda za dve stopinji toplejša in tu ostajava do konca tedna, seveda do jutri, hehe.

Sledi zajtrk na plaži in potem celodnevno poležavanje in kopanje.

Voda v zalivu ima že zjutraj 21,7 stopinje, popoldne pa je imela 23 stopinj. Le od kod kampu ime "Pušča"...
Popoldne opazujem vlak, ki bremza proti Rijeki, seveda ne gre za parno lokomotivo ampak se je takoj za njim vnel nad progo požar, gorelo je vse do večera in kot da ni nihče opazil, čeprav se je dim valil naravnost nad Rijeko. Voda kar vabi, ozračje ima 30 st. in nikoli se ne ve, morda je to zadnji kopalni vikend letos...
Kmalu po sedmi zvečer sva dočakala lep sončni zahod. V primerjavi z junijskim obiskom je sonce tokrat zahajalo desno od Učke.
Ob 19:20 je sonce zašlo... Prižgalo se je nešteto lučk in ena je bila vedno močnejša, seveda je pristalo še zadnje letalo danes na bližnjem Omišaljskem letališču.
Danes je že nedelja in sonce je obsijalo to presneto Učko, ki še tu, ne le v Medveji in Opatiji, dela zvečer prezgodnjo senco.

Po zajtrku bova šla malo na bicikle in do Omišalja ali pa tudi ne, popoldne pa bova po kopanju zapustila kamp. Ogledala bi si še bližnji kamp Njivice, preverila ali se je tamkajšnji "domordec" Dac in še kdo s kočevskim grbom na reg. tablici dobro utaboril ter šla najbrž prek Tower centra Rijeka proti domu.

Ali bo v igri Viškovo bom še videl, ker Vesna rata tečna, ko ji ga omenim... hehe.

Opoldne sva zapustila kamp Pušča (so tečni ko drek, če ne greš ven pred poldne) in se odpravila pogledat še na novo urejen nekaj km oddaljen kamp Njivice. Osrednji del kampa še vedno namenjen pavšalistom. Velik del kampa pa so povsem na novo uredili in razparcelirali. Super in lepo, le obale je bolj malo...
Kamp je postal ogromen in tudi skoraj 100% zaseden, opazila sva morda le dve ali tri prazne parcele. Veliko parcel je res lepih, posebej tiste ob morju, ravne in omejene s škarpami pa so skoraj vse. Opremljene so tudi z vodo in odtoki.
Tudi plaža je še kar v dobrem stanju, skrbi pa me kaj bo naredila zima z umetno nasutim šodrom.

Vsekakor je vse skupaj zelo lično, posebej v primerjavi s ciganskim taborom, ki je tu vladal še lansko leto.

Zapuščava Krk, ki ima veliko kampov in ga skoraj ni, da ga ne bi že obiskala. Kateri je naj? Težko reči, morda bo pa to celo Politin, ki naj bi z naslednjim letom postal tekstilni. Pušča, ki je prvi kamp, ko zapelješ na otok je privlačen že s parkirišča, takoj na začetku. Manj privlačne so cene, je pa zaenkrat edini, kjer lahko parkiraš, postaviš ven mize in ko se dvakrat obrneš lahko zaradi plime že tacaš po vodi.
Tokrat spet ne moreva mimo Tower centra Rijeka, kjer ponavadi itak nikoli nič ne kupiva, vsaj jaz ne.

Danes pa je celo zaprta streha trgovskega centra, tako da sva morala parkirat pred bližnji samopostrežno avtopralnico.

 

Vesna se trudi in vleče nase nekaj cunj, vendar ni preveč uspešna. Navsezadnje pa je prisilila mene, naj si kupim ene baje kvalitetne čevlje, svašta, kaj mi je tega treba, saj imam nove croccse.
Zapustiva Tower center in se zapodiva na Viškovo, kjer v pol ure parkirava za bližnjo bencinsko črpalko. Ribarnica in konoba Maretina namreč nima več kot ene 5 parkirinih prostorov, pa še te le za osebna vozila.
Obisk v tej ribji restavraciji, kjer je baje ob nedeljah popoldan vsa Rijeka,  sva ponovila že četrtič in začelo se je obetavno, z odlično ribjo juhico (15 kun), v kateri je bila čvrsta nerazkuhana zelenjava in tudi koščki rib so bili pri sebi in lepo kuhani. Drugi korak je bil najbrž mala napaka, naročil sem mešano predjed za 40 kun, na rukoli je bil ribji namaz (mimogrede, doma ga naredijo naši otroci in je dosti boljši), dva slana inčuna sta bila kar ok, tako da je pol kile malvazije lepo steklo po grlu, zraven pa je bilo med koščki krompirja še kake pol kile nekih gumjastih mrkačev, ki res niso bili nevemkaj.
Nadalje lignji levo (36 KUN) in eni desno (42 kun), dodatno pa sva naročila še eno prilogo in sicer za 12 kun blitvo s krompirjem. Ker smo se že vseh ostalih stvari najbrž preveč najedli okusa zadnjega pladnja ne bi komentiral, res pa nisva nič pustila in posebej žar lignji bi bili odlični, če bi prispeli bolj vroči, bili pa so le topli in kmalu zatem mlačni in občutek je bil, da so surovi, povsem nasprotno pa so bili talevi morda spet preveč pečeni, kot kar mastni in neslani. Na pa sem napisal vse, hehe, čeprav nisem nameraval.
Sedela sva zunaj, saj je notri problematičen vonj, ki veje z miz in kuhinje in najbrž tudi iz vitrine ribarnice in še od kje. (PS: enkrat nazaj sva sedela ob romantični mizici pri vratih sekreta)

Ampak zunaj je bilo kar zakajeno. Skrbi pa me še nekaj, ob 15:30 v nedeljo so bile notri vse mize prazne, na terasi pa nas je bilo morda 10 ali 15. Od tega kar nekaj testeninarjev in ostalih zahodnjakov.

Le kje so zdaj tisti iz Rijeke, ki se vsaj ob nedeljah prehranjujejo tu?

Najbrž ni bilo ulova in le domačini vedo kdaj se splača na hrib v Maretino Viškovo, to bo to, ja.

Kljub vsemu se splača poskusit, pa dejansko so osnovne porcijske zadeve poceni. Za vse skupaj sva odštela s pol litrom fine malvazije vred 189 KUN.

A naj obesim še cenik? V redu, tu je:

Tolminska korita Vikend paket v Kvarnerju 7.9.- 9.9.2012 Polharija 2012